Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. To je izvirna človekova spretnost, saj nihče na svetu ne piše tako kot vi. Spretnosti razvijamo z vajo. Znano je, da možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Učenci, ki pišejo z roko, pišejo spise hitreje, imajo večjo vztrajnost, več idej in dolgotrajnejšo pozornost. Namen Tedna pisanja z roko je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi, vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen razvoja individualnosti, vplivati na razvoj fine motorike pri mlajših in starejših ter izraziti spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno.

Z učenci od 6. do 9. razreda smo na OŠ Nazarje preizkušali, kako izbira pisala, drža telesa ter tempo pisanja vpliva na zapis. Iskali smo najustreznejšo pisavo za lastnoročen podpis ter preverili, ali pisanje z roko vključuje naša čutila. Ugotavljali smo, da imajo polnila v kemičnih svinčnikih in črnila v nalivnikih različen vonj, da naša ušesa zaznavajo drsenje pisala po papirju, da oči sproti preverjajo, kakšna je oblika pisave, da prsti tipajo različne površine pisal. Ugotovitve ob pisanju z roko smo strnili v kratek sestavek, ki smo ga tudi napisali; enkrat z najljubšim pisalom ob ustrezni drži telesa in primernim tempom pisanja, drugič s pisalom, ki nam ni preveč ljubo, in z neustrezno držo telesa. Pri večini je bila razlika v zapisu očitna; lepši je bil zapis, kjer je bilo telo v sproščeni in pravilni drži, v rokah pa najljubše pisalo.

ŠNO